Les je higroskopičen naravni material, kar pomeni da je sposoben sprejemati in oddajati vlago, glede na okolje v katerem je. Od vseh lesenih hiš imajo hiše iz hlodov največjo možno kapaciteto uravnavanje vlage v prostorih zaradi same oblike sten (stena iz debel ima večjo površino kot enako velika stena iz rezanih brun).

Les ne oddaja škodljivih snovi in ni alergen, poleg tega pa vsebuje smole, ki blagodejno vplivajo na vaša dihala in ustvarjajo prijeten vonj v vašem domu.

Les je porozen naravni material, ki diha in skrbi za neprekinjeno menjavo zraka v prostoru. Obnaša se kot živi organizem, tudi po tem ko je posekan in vgrajen.

Čeprav je hiša zgrajena iz lesa, je to še samo eden stereotip, ki ga je treba razjasniti. Odpornost hlodov na gorenje je kombinacija izolacijskega učinka plasti oglja, ki se ob gorenju ustvari na površini hlodov in zelo počasnega prevajanja toplote (les prevaja toploto 300 do 400 krat počasneje kot jeklo). Zoglenela plast tako preprečuje dostop zraka do svežega lesa, nezogleneli del hloda pa še naprej ohranja polno nosilnost in ne spreminja oblike, kar je večinoma vzrok porušitve konstrukcij iz jekla in armiranega betona.

V Journal of FireProtection Engineering, Vol. 11, August 2001, je opisan eksperiment, kjer so testirali odpornost stene iz hlodov na ogenj. Stena je bila sestavljena iz 12 sušilnično suhih smrekovih hlodov povprečnega premera 25,7cm. Stena je bila obremenjena z 1,5 tone na tekoči meter in nato izpostavljena ognju. Rezultati so bili presenetljivi in v okvirih ISO standarda 834. Stena iz hlodov je obdržala svojo obliko in izolacijske sposobnosti 180 min, medtem ko je obdržala polno nosilno zmogljivost 172 min. Temperatura na goreči strani stene je presegla 1100°C, na zunanji pa po treh urah gorenja ni presegla 48°C.

Hiše iz hlodov so zaradi svoje masivne zgradbe zelo potresno varne zgradbe. Potres z magnitudo 6,3 v Christchurch-u v Novi Zelandiji leta 2011 je povzročil ogromno škodo na zidanih opečnatih in armirano-betonskih stavbah. Hiša iz hlodov, ki stoji 3,6 km od epicentra pa je utrpela izredno majhne poškodbe, ki se kažejo na premikih sten za max 20 mm in skoraj nevidnimi poškodbami hlodov.

Zaradi odličnih fizikalnih lastnosti, ki jih ima les, je hiša iz hlodov absorbirala večino sile, ki jo je povzročil potres in ostala popolnoma funkcionalna tudi takoj po potresu.

Kakovostno zgrajene hiše iz hlodov imajo zelo dobro toplotno in zvočno izolativnost. Poleg tega je les trda izolacija kar pomeni da ima vlaga v zrak zelo majhen vpliv na njegovo toplotno prevodnost.

Medtem ko je vlaga velik problem pri mehkih izolacijah kot so steklena volna ali celulozna vlakna, saj jim precej zveča toplotno prevodnost, ker se materiali hitro navlažijo.

Mehke izolacije zato potrebujejo plastično parno oviro, ki preprečuje navlaženje izolacije ob predpostavki, da je zelo skrbno nameščena (že milimetrska špranja je lahko velik problem).

Paziti je treba samo na to, da je les zaščiten pred vlago, ki je njegov največji sovražnik. Škodljivcev pa se v veliki meri znebimo s pravočasnim posekom lesa v dobi mirovanja, ko v njem ni sokov, ki najbolj privabljajo škodljivce.

Zelo malo energije je potrebne za izgradnjo hiše iz hlodov, saj se večino dela naredi ročno. Les se seka lokalno, da so stroški prevoza čim manjši. Les, ki ga uporabljamo ni posušen v sušilnici, ki je ogromen porabnik energije.

Primer: Za gradnjo hiše z bivalno površino 180 m2, zgrajeno iz 70 hlodov povprečnega premera 35 cm in dolžino hlodov 12 m, se porabi okoli 180 l goriva (motorne žage, prevozi, …).